The Role of Wonder in Students’ Conception of and Learning About Evolution
Uloženo v:
| Název: | The Role of Wonder in Students’ Conception of and Learning About Evolution |
|---|---|
| Autoři: | Sundberg, Bodil, Andersson, Magdalena, 1971 |
| Zdroj: | Kontinuitet, progression och förundran i grundskolans naturvetenskapsundervisning Center for Educational Policy Studies Journal (C·E·P·S Journal). 13(1):35-61 |
| Témata: | evolution, formative intervention, lower secondary school, threshold concepts, wonder |
| Popis: | Learning about evolution can be challenging for students, as a full understanding may require them to see the world in new ways, to master a disciplinary language and to understand complex processes. Drawing on a long line of theoretically grounded arguments of philosophers and researchers for including wonder in science teaching, we report on the results of an empirical study with the primary aim of investigating the role of wonder in students’ learning about evolution. The study was carried out through a formative intervention in which two researchers in science education collaborated with a seventh-grade teacher. Over a period of six weeks, 45 students participated in lessons and workshops aimed at eliciting a sense of wonder in relation to concepts that are known to impact the learning of evolution. We incorporated four ‘triggers’ to elicit students’ wonder in the science class: aesthetic experiences, defiance of expectations, agency and awareness of a mystery within the ordinary. Logbook entries and interviews with student pairs provided empirical material for a qualitative analysis of the role of wonder in the students’ meaning-making about, learning of and engagement in evolution. The results show that it is possible to design science teaching that triggers students’ wonder in relation to an intended learning object. The results also reveal that the participating students described their sense of wonder in qualitatively different ways and that they still struggled to make sense of the concept of evolution after six weeks of teaching. Učenje o evoluciji utegne učencem predstavljati izziv, saj lahko od njihterja, da morajo za popolno razumevanje uvideti svet na nove načine,da obvladajo strokovni jezik in razumejo kompleksne procese. Na pod-lagi dolge vrste teoretično utemeljenih argumentov filozofov in razisko-valcev za vključevanje čudenja v poučevanje naravoslovja poročamo oizsledkih empirične študije, ki je bila osredinjena na vlogo čudenja priučenju evolucije učencev. Raziskava je bila izvedena s formativno in-tervencijo, v kateri sta dva raziskovalca naravoslovnega izobraževanjasodelovala z učiteljico sedmega razreda. V obdobju šestih tednov je 45učencev sodelovalo pri pouku in na delavnicah, katerih cilj je bil vzbudi-ti občutek čudenja v povezavi s koncepti, za katere je znano, da vplivajona učenje evolucije. Vključili smo štiri »sprožilce«, s čimer smo med po-ukom naravoslovja pri učencih izvali čudenje: estetska doživetja, kljubo-vanje pričakovanjem, posredništvo in zavest o skrivnosti v običajnem.Dnevniški vnosi so skupaj s tandemskimi intervjuji učencev zagotoviliempirično gradivo za kvalitativno analizo vloge čudenja pri oblikovanjupomenov, ki jih imajo učenci o evoluciji, učenju in o sodelovanju prinjej. Izsledki kažejo, da je mogoče poučevanje naravoslovja zasnovatitako, da bi pri učencih sprožilo čudenje v kontekstu zamišljenega učnegacilja. Prav tako izsledki nakazujejo, da so sodelujoči učenci to opisali nakvalitativno različne načine, pri čemer so stežka osmislili koncept evo-lucije tudi po šestih tednih poučevanja. |
| Popis souboru: | |
| Přístupová URL adresa: | https://urn.kb.se/resolve?urn=urn:nbn:se:lnu:diva-132311 https://doi.org/10.26529/cepsj.1489 |
| Databáze: | SwePub |
Full Text Finder 
Nájsť tento článok vo Web of Science | Abstrakt: | Learning about evolution can be challenging for students, as a full understanding may require them to see the world in new ways, to master a disciplinary language and to understand complex processes. Drawing on a long line of theoretically grounded arguments of philosophers and researchers for including wonder in science teaching, we report on the results of an empirical study with the primary aim of investigating the role of wonder in students’ learning about evolution. The study was carried out through a formative intervention in which two researchers in science education collaborated with a seventh-grade teacher. Over a period of six weeks, 45 students participated in lessons and workshops aimed at eliciting a sense of wonder in relation to concepts that are known to impact the learning of evolution. We incorporated four ‘triggers’ to elicit students’ wonder in the science class: aesthetic experiences, defiance of expectations, agency and awareness of a mystery within the ordinary. Logbook entries and interviews with student pairs provided empirical material for a qualitative analysis of the role of wonder in the students’ meaning-making about, learning of and engagement in evolution. The results show that it is possible to design science teaching that triggers students’ wonder in relation to an intended learning object. The results also reveal that the participating students described their sense of wonder in qualitatively different ways and that they still struggled to make sense of the concept of evolution after six weeks of teaching.<br />Učenje o evoluciji utegne učencem predstavljati izziv, saj lahko od njihterja, da morajo za popolno razumevanje uvideti svet na nove načine,da obvladajo strokovni jezik in razumejo kompleksne procese. Na pod-lagi dolge vrste teoretično utemeljenih argumentov filozofov in razisko-valcev za vključevanje čudenja v poučevanje naravoslovja poročamo oizsledkih empirične študije, ki je bila osredinjena na vlogo čudenja priučenju evolucije učencev. Raziskava je bila izvedena s formativno in-tervencijo, v kateri sta dva raziskovalca naravoslovnega izobraževanjasodelovala z učiteljico sedmega razreda. V obdobju šestih tednov je 45učencev sodelovalo pri pouku in na delavnicah, katerih cilj je bil vzbudi-ti občutek čudenja v povezavi s koncepti, za katere je znano, da vplivajona učenje evolucije. Vključili smo štiri »sprožilce«, s čimer smo med po-ukom naravoslovja pri učencih izvali čudenje: estetska doživetja, kljubo-vanje pričakovanjem, posredništvo in zavest o skrivnosti v običajnem.Dnevniški vnosi so skupaj s tandemskimi intervjuji učencev zagotoviliempirično gradivo za kvalitativno analizo vloge čudenja pri oblikovanjupomenov, ki jih imajo učenci o evoluciji, učenju in o sodelovanju prinjej. Izsledki kažejo, da je mogoče poučevanje naravoslovja zasnovatitako, da bi pri učencih sprožilo čudenje v kontekstu zamišljenega učnegacilja. Prav tako izsledki nakazujejo, da so sodelujoči učenci to opisali nakvalitativno različne načine, pri čemer so stežka osmislili koncept evo-lucije tudi po šestih tednih poučevanja. |
|---|---|
| ISSN: | 18559719 22322647 |
| DOI: | 10.26529/cepsj.1489 |