ZMANJŠANJE PREKLOPNEGA ŠUMA V SINHRONIH DIGITALNIH VEZJIH NA OSNOVI RAZPOREJANJA SIGNALA URE ; SWITCHING NOISE REDUCTION IN SYNCHRONOUS DIGITAL CIRCUITS BASED ON CLOCK SKEW SCHEDULING
Uloženo v:
| Název: | ZMANJŠANJE PREKLOPNEGA ŠUMA V SINHRONIH DIGITALNIH VEZJIH NA OSNOVI RAZPOREJANJA SIGNALA URE ; SWITCHING NOISE REDUCTION IN SYNCHRONOUS DIGITAL CIRCUITS BASED ON CLOCK SKEW SCHEDULING |
|---|---|
| Autoři: | TRIFKOVIĆ, MARIO |
| Přispěvatelé: | Strle, Drago |
| Rok vydání: | 2016 |
| Sbírka: | University of Ljubljana: Repository (RUJ) / Repozitorij Univerze v Ljubljani |
| Témata: | serijsko drevo urinega signala, sinteza z izklapljanjem ure, matrika sosednosti, razporeditveni algoritem, genetski algoritem, latenčni register, karakterizacija digitalnih celic, serial clock tree, gated clock synthesis, adjacency matrix, reordering algorithm, genetic algorithm, shadowed register, logic cell characterization |
| Popis: | Sinhrona vezja, sintetizirana s standardnimi orodji, povzročajo velike konice napajalnega toka zaradi velikega števila sočasnih preklopov ob aktivnem prehodu urinega signala. To lahko povzroča presluhe, lokalne padce napetosti in nihanja na napajalnih žicah. Pri izdelavi preciznih mešanih sistemov to prestavlja velik problem zaradi motenj v delovanju nizkošumne analogne elektronike, ki je integrirana skupaj z digitalnim procesorjem signalov. V takšnih sistemih digitalna vezja večinoma vsebujejo različne filtre, pogosto z velikimi podatkovnimi besedami z dolžino preko 32 ali več bitov. Po drugi strani je hitrost pretoka obdelanih podatkov relativno nizka zaradi fizičnih omejitev analogne elektronike in senzorjev. V velikem številu sistemov na osnovi kemičnih ali elektro-mehanskih senzorjev ( MEMS) je izhodna pasovna širina podatkov z decimacijo omejena do ~150 Hz. Posledica tega je zelo veliko razmerje med amplitudo konice napajalnega toka in povprečno porabo digitalnega vezja, kar prestavlja lepo možnost za zmanjševanje preklopnega šuma na osnovi razporejanja urinega signala. Orodja za sintezo v tem smislu ne nudijo skoraj nobene podpore, saj so v celoti usmerjena v optimizacijo hitrosti, porabe moči in površine vezij. Naše delo je zato usmerjeno v zmanjševanje konic napajalnega toka z dodatnimi ukrepi, ki jih lahko uporabimo ob sodelovanju s standardnimi orodji za sintezo digitalnih vezij. V uvodnem poglavju je vključena kratka prestavitev znanih metod za odpravljanje preklopnega šuma. Prikazane prednosti in slabosti so odvisne od ciljev katerim sledimo pri izdelavi določenega sistema. V našem delu izhajamo iz predpostavke, da je hitrost obdelave signalov manj pomembna kot preklopni šum, ki nastaja zaradi istočasnih preklopov. Prav tako se omejimo izključno na tehnologijo CMOS, ker pri nizki hitrosti obdelave signalov omogoča najmanjšo porabo moči. V teh okoliščinah se najbolje izkaže metoda zamikanja urinega signala, kateri posvetimo pozornost v nadaljevanju poglavja. Prikazana problematika se izraža predvsem ... |
| Druh dokumentu: | doctoral or postdoctoral thesis |
| Popis souboru: | application/pdf |
| Jazyk: | Slovenian |
| Relation: | https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11332948 |
| Dostupnost: | https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81188 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=81405&dn= https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/11332948 https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-81188 |
| Rights: | info:eu-repo/semantics/openAccess |
| Přístupové číslo: | edsbas.82C7B619 |
| Databáze: | BASE |
Nájsť tento článok vo Web of Science | Abstrakt: | Sinhrona vezja, sintetizirana s standardnimi orodji, povzročajo velike konice napajalnega toka zaradi velikega števila sočasnih preklopov ob aktivnem prehodu urinega signala. To lahko povzroča presluhe, lokalne padce napetosti in nihanja na napajalnih žicah. Pri izdelavi preciznih mešanih sistemov to prestavlja velik problem zaradi motenj v delovanju nizkošumne analogne elektronike, ki je integrirana skupaj z digitalnim procesorjem signalov. V takšnih sistemih digitalna vezja večinoma vsebujejo različne filtre, pogosto z velikimi podatkovnimi besedami z dolžino preko 32 ali več bitov. Po drugi strani je hitrost pretoka obdelanih podatkov relativno nizka zaradi fizičnih omejitev analogne elektronike in senzorjev. V velikem številu sistemov na osnovi kemičnih ali elektro-mehanskih senzorjev ( MEMS) je izhodna pasovna širina podatkov z decimacijo omejena do ~150 Hz. Posledica tega je zelo veliko razmerje med amplitudo konice napajalnega toka in povprečno porabo digitalnega vezja, kar prestavlja lepo možnost za zmanjševanje preklopnega šuma na osnovi razporejanja urinega signala. Orodja za sintezo v tem smislu ne nudijo skoraj nobene podpore, saj so v celoti usmerjena v optimizacijo hitrosti, porabe moči in površine vezij. Naše delo je zato usmerjeno v zmanjševanje konic napajalnega toka z dodatnimi ukrepi, ki jih lahko uporabimo ob sodelovanju s standardnimi orodji za sintezo digitalnih vezij. V uvodnem poglavju je vključena kratka prestavitev znanih metod za odpravljanje preklopnega šuma. Prikazane prednosti in slabosti so odvisne od ciljev katerim sledimo pri izdelavi določenega sistema. V našem delu izhajamo iz predpostavke, da je hitrost obdelave signalov manj pomembna kot preklopni šum, ki nastaja zaradi istočasnih preklopov. Prav tako se omejimo izključno na tehnologijo CMOS, ker pri nizki hitrosti obdelave signalov omogoča najmanjšo porabo moči. V teh okoliščinah se najbolje izkaže metoda zamikanja urinega signala, kateri posvetimo pozornost v nadaljevanju poglavja. Prikazana problematika se izraža predvsem ... |
|---|