Možnosti vpeljevanja Fermijevih problemov v poučevanje pri razvijanju matematične pismenosti
Uloženo v:
| Název: | Možnosti vpeljevanja Fermijevih problemov v poučevanje pri razvijanju matematične pismenosti |
|---|---|
| Autoři: | Hodnik, Tatjana, Manfreda Kolar, Vida |
| Informace o vydavateli: | Založba Univerze, 2022. |
| Rok vydání: | 2022 |
| Témata: | višje in visokošolsko izobraževanje |
| Popis: | V prispevku obravnavamo matematično pismenost v relaciji s temeljnim matematičnim znanjem in matematičnimi problemi. V slovenskem prostoru od leta 2018 poteka projekt Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov (NA-MA POTI), katerega osnovni cilj je razvijati kompetence matematične pismenosti na nacionalni ravni, od vrtca do srednje šole. Sicer dokaj dobro poznan koncept matematične pismenosti (npr. v okviru mednarodnega preverjanja matematične pismenosti PISA) smo v našem prostoru pomembno dopolnili tako, da smo natančno opredelili dva gradnika te pismenosti: 1) matematično mišljenje, razumevanje in uporaba matematičnih pojmov, postopkov in strategij, sporočanje kot osnova matematične pismenosti ter 2) reševanje problemov v raznolikih kontekstih (osebni, družbeni, strokovni, znanstveni), ki omogočajo matematično obravnavo. V slednjem je izpostavljeno tudi matematično modeliranje, pri katerem gre v splošnem za razlaganje opazovanja realističnega sveta s konceptualnim (matematično strukturiranim) jezikom. Fermijevi problemi, poimenovani po Enricu Fermiju (1901–1954), italijanskem fiziku, predstavljajo posebno zvrst problemov matematičnega modeliranja. V splošnem so opredeljeni kot problemi, ki so na prvi pogled nerešljivi, so avtentični in niso strukturirani na način kot šolski problemi, zahtevajo premislek o potrebnih podatkih za reševanje, njihovo ocenjevanje, poznavanje matematičnih postopkov in omogočajo razvijanje strategij reševanja problemov. Fermijevi problemi imajo z ustrezno vpeljavo v učni proces potencial, da pri učencih razvijajo matematično pismenost na obeh gradnikih. Ključno vlogo pri tem imajo učitelji, ki morajo v procesu izobraževanja pridobiti ustrezne kompetence za načrtovanje učnih situacij na področju matematične pismenosti. Zato prispevek v aplikativnem delu vključuje primere Fermijevih problemov, ki smo jih analizirali po kriterijih, značilnih za procese modeliranja. Prihodnje učitelje razrednega pouka in tudi širše želimo z obravnavano tematiko spodbuditi k oblikovanju lastnih Fermijevih problemov in iskanju tudi drugih rešitev pri razvijanju matematične pismenosti. |
| Druh dokumentu: | Part of book or chapter of book |
| Popis souboru: | text/url |
| Jazyk: | Slovenian |
| Přístupová URL adresa: | https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-142377 https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142377 |
| Přístupové číslo: | edsair.od......3505..94d96b35aca636429edf0ac1ea987320 |
| Databáze: | OpenAIRE |
Nájsť tento článok vo Web of Science | Abstrakt: | V prispevku obravnavamo matematično pismenost v relaciji s temeljnim matematičnim znanjem in matematičnimi problemi. V slovenskem prostoru od leta 2018 poteka projekt Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov (NA-MA POTI), katerega osnovni cilj je razvijati kompetence matematične pismenosti na nacionalni ravni, od vrtca do srednje šole. Sicer dokaj dobro poznan koncept matematične pismenosti (npr. v okviru mednarodnega preverjanja matematične pismenosti PISA) smo v našem prostoru pomembno dopolnili tako, da smo natančno opredelili dva gradnika te pismenosti: 1) matematično mišljenje, razumevanje in uporaba matematičnih pojmov, postopkov in strategij, sporočanje kot osnova matematične pismenosti ter 2) reševanje problemov v raznolikih kontekstih (osebni, družbeni, strokovni, znanstveni), ki omogočajo matematično obravnavo. V slednjem je izpostavljeno tudi matematično modeliranje, pri katerem gre v splošnem za razlaganje opazovanja realističnega sveta s konceptualnim (matematično strukturiranim) jezikom. Fermijevi problemi, poimenovani po Enricu Fermiju (1901–1954), italijanskem fiziku, predstavljajo posebno zvrst problemov matematičnega modeliranja. V splošnem so opredeljeni kot problemi, ki so na prvi pogled nerešljivi, so avtentični in niso strukturirani na način kot šolski problemi, zahtevajo premislek o potrebnih podatkih za reševanje, njihovo ocenjevanje, poznavanje matematičnih postopkov in omogočajo razvijanje strategij reševanja problemov. Fermijevi problemi imajo z ustrezno vpeljavo v učni proces potencial, da pri učencih razvijajo matematično pismenost na obeh gradnikih. Ključno vlogo pri tem imajo učitelji, ki morajo v procesu izobraževanja pridobiti ustrezne kompetence za načrtovanje učnih situacij na področju matematične pismenosti. Zato prispevek v aplikativnem delu vključuje primere Fermijevih problemov, ki smo jih analizirali po kriterijih, značilnih za procese modeliranja. Prihodnje učitelje razrednega pouka in tudi širše želimo z obravnavano tematiko spodbuditi k oblikovanju lastnih Fermijevih problemov in iskanju tudi drugih rešitev pri razvijanju matematične pismenosti. |
|---|